Čeprav se je med nastopom Armina pojavila manjša tehnična težavica, izpad varovalke, se oboževalci niso razjezili, temveč so mirno počakali, da je bila napaka odpravljena. Tišino, zaradi izpada varovalke, je Armin izkoristil za dobesedni skok med svoje oboževalce, fotografiranja z njimi, stiskanja rok in deljenja avtogramom. In če si dovolim citirati Elyksirja:”Klubi > masovkam!”. Napisani citat sem si sposodil, ker se je s temi dejanji zbližal s publiko in ji dal še več energije in motivacije za žuranje do jutranjih urah.

Čeprav je nastopil v manjšem klubu in ne na masovki, je bila predstava vseeno odlična!

Fotografija: Matevž Kocjan

Diskoteka je doživela nekaj svetlobnih in zvočnih izboljšav, z velikm led zaslonom nad DJ kabino, z nekaj več lučmi in dodanega ozvočenja, ki poskbi za še večje tresljaje v klubu, ki se zlijo z dobrimi svetlobnimi efekti.

Osebje Fetch the Vibe-a je dobro skrbelo za goste, tudi za akreditirance in povabljene goste je bilo veliko bolje poskrbljeno, kot na zadnjih dogodkih pred zaprtjem kluba. Ni kaj, Fetch the vibe je odlično štartal, zato vsi ljubitelji elektronske glasbe (in teh nas ni malo, kar se je izkazalo na dveh razprodanih večer) upamo na obilo dobrih prireditev z obilo dobre glasbe.

Še galerija (support by www.party-san.net):

V tej noči pa klub ni gostil samo tujega veterana techno glasbe, pač pa tudi domačina Valentina Kanzyanija, Johannes Heil, pa je odlično dopolnil glasbo Vätha. Neglede na to, da sta njuni glasbeni zvrsti in sama interpretacija glasbe zelo različni, jih prav ta razlika poveže v odlično celoto. Heil s svojimi prodkcijami rabzija stereotipe o monotonosti techno glasbe in ji skuša dati nekaj več, v produkcije in navidez monotone ritme skuša dati sporočilo.

Sven Väth, rojen 26. oktobra 1964 v bližini Frankfurta, je od svojeih začetkov produciranja, ki segajo v leto 1982, produciral veliko različnih vrst elektronske glasbe. Med drugim je tudi soustanovitelj legendarne trance produkcijske hiše Harthouse in prvi DJ, ki je predstavljal trance produkcije. Leta 1995 je Mixmag njegova albuma Accident in Paradise uvrstil med 50 najboljši danec albumov vseh časov. Danes vodi svojo produkcijsko hišo Cocoon in istoimenski klub, Cocoon Club, v Frankfurtu.

Če se vam je zdel main floor nekoliko prepoln, ste se lahko umaknili v nekoliko bolj prazen privee, kjer pa ni bila nič bolj umirjena glasba kot na mainu. Zgoraj sta nastopila Tomy DeClerque, varovanec založne Jesus Loved You in in Španec David Sanchez.

Fetch the Vibe se je kot vedno tudi tokrat izkazal z odličnim izborom nastopajočih, ki so nas popeljali v zlata leta, dobrega techna. Ljudi je sicer za moj okus bilo nekoliko preveč, a mi to ni pokvarilo užitkov ob poslušanju odličnega techna.

Še galerija:

Že samo ime Guetta pritegne mnoge, podatek da bo nastopil v Ambasadi Gavioli, ki je že splošno znano, da bo po novem letu zaprla svoja vrata, pa pritegne še toliko večjo množico ljudi, željnih dobrih dance ritmov, ki jih na žalost na obali ne bo več moč slišati.

V klub sem tokrat vstopil precej pozno, saj sem slabi dve uri čakal na dvig gueste, a ni mi žal, saj je bil klub ob vstopu okoli dveh ponoči ravno prav poln, kasneje pa se je napolnil do zadnjega kotička. Množico je na začetku segreval DJ Dekky z melodičnimi house ritmi, ki so me, iskreno povedano, rahlo uspavali, ampak za vsakega nekaj, sem pač bolj privrženec trdih ritmov. Na mojo srečo pa je v priveeju ravno takrat nastopal Ian F., tako da sem se lahko zatekel k malo bolj minimalističnim zvokom.

Napetost se je stopnjevala in nekaj čez tretjo uro, ko je bil predviden začetek nastopa Davida Guette, se je v ozračju kar čutila napetost in vznemirjenje več tisoč glave množice, ki se je kar ozirala kdaj in od kod bo prišel glavni akter večera. V slovitem klubu sem slišal že ogromno velikih imen, ogromno zvezd, ki so bile sprejete z bučnimi vzkliki in navdušenjem, ampak takega sprejema še nisem doživel. Ljudje so kar znoreli ob prihodu Guette v kabino, vzklikali njegovo ime in vročično ploskali, skratka občutek ki te kar naježi.

Guetto sem tokrat slišal tretjič, prvič je bilo lansko leto v februarju, drugič avgusta letos v Byblosu in tretjič minulo soboto in morem poudariti, da me je tokrat najbolj navdušil, njegov sobotni nastop pa ni niti približno primerljiv z nastopom v Poreču, kjer me je kar malce razočaral. Mogoče se tukaj obveljavi dejstvo, da je slovita Ambasada Gavioli klub z edinstveno atmosfero in klub, ki ga ni mogoče nadomestit. Tokrat je vrtel tudi nekoliko tršo komercialo, kar vsaj meni osebno bolj paše in zato me je mogoče tokrat najbolj navdušil.

Kot že prej omenjeno je bil na koncu klub ravno prav poln, zahvaljujoč tudi intervenciji Policije, ki je preprečila vstop, ko je bil klub že dovolj poln. Klub so napolnili ljudje željni zabave in nore noči, veliko pa je bilo tudi takih, ki so prišli na enega izmed zadnjih dogodkov v slovitem klubu, ki se ga bojo oz. kar se ga bomo, vključno z mano, spominjali z nostalgijo in vsem bo ostal v spominu kot klub z nenadomestljivo atmosfero in nastopi DJev in producentov svetovnega kova.

Še galerija:

Ker je letos bil dogodek organiziran mogoče nekoliko bolj na hitro, a zato nič manj kvalitetno kot prejšnja leta, osebno bi lahko rekel, da celo bolje kot prejšnje izdaje, letos ni bilo tekmovanja za neuveljavljene DJe, so se pa zato predstavili mladi upi elektronske glasbe, ki se predstavljajo pod imenom Coastronica. Ozračje je nekaj čez šesto uro popoldne pričel segrevati Connecro, ki je svoje set začel z lahkim in dinamičnim minimalom, ki ga je v drugem delu seta zamenjal s tech-housem, s katerim je set tudi zaključil. Za njim je nastopil njegov rojak Andrew Smith z uvodnim progressive housom in proti koncu lahkim progressive trancom.

Za mladimi upi, oba sta doma iz obale, so nastopili že izkušeni DJi kot so Boltzmann, za njim je nastop Alexander Madness, ki je množico segreval z različnimi ritmi, od minimala pa do progessive trance, zato da se je dogajanje na prostem zaključilo v najboljšem vzdušju pa sta poskrbela F. Sonik in Tomy Declerque, ki sta tokrat imela versus.

Ob dveh ponoči se je celotno dogajanje iz Bonifike preselilo v katedralo elektronske glasbe, v Ambasado Gavioli, do koder so peljali brezplačni avtobusi v sklopu organizacije. Ko sem nekaj minut čez dve prišel v klub je na glavnem plesišču množico ljudi segreval Comrade, ki je nastopal od enih in je svoj set zaključil ob treh in pol, ko je za konzolo stopil Wehbaa, DJ, producent in remixer doma iz Sao Paola, Brazilje.

Rodolfo Wehbba, ki v svojih setih preigrava ritme techna in vseh njegovih podzvrsti, je eden najpomembnejših brazilskih predstavnikov elektronske glasbe in svetovno znan DJ. Njegove prilagodljive sposobnosti zbujajo veliko pozornosti tako pri kritikih kot pri samih poslušalcih. Njegov stil je zelo dinamičen in s svojimi sposobnostmi lahko v enem setu predstavi tako osnovni techno, kot vse njegove podzvsrti, pri čemer je značilno prehajanje iz počasnega na hiter BPM in obratno, pri tem pa v ospredje vedno postavlja dinamiko skladbe.

Kot DJ je svojo kariero pričel leta 2001, po tem ko je nekaj časa preživel v Sydneyu (Avstralija), kjer je doživel vstajo techna in se ob povratku v svojo rodno deželo resno začel ukvarjati z vrtenjem. Leta 2004 je izdal prvi album Revoltin’ pod okriljem brazilske založbe URBR. Sam album je bil razprodan v prvih treh mesecih, kar ga je vodilo do največjih odrov elektronskih dogodkov po vsej Braziliji. Njegov prvi E.P., Flapin’ my Pie Hole, je bil izdan leta 2006 pri založbi Killa Beat Rec. – Nemičja. Razprodan je bil v samo dveh mesecih, predvajali in vnašali v svoje sete pa so ga največja imena svetovne elektronske kulture in ga predstavljali množici po celem svetu, obstaja pa tudi odličen electro-minimal remix samega Kiddaz.fm’s Dave Shokha. Med drugim vodi tudi projekt imenovan Hybrid Players z Claudio I. Skupaj sta začela projekt leta 2003, ko sta samo za šalo skupaj producirala nekaj skladb, vendar projekt teče še danes. Verjetno njuna najbolj uspešna produkcija je Soul Slow, ki je dosegla lestvico TOP 6 na BeatPort-u in na lestvici ostala za en mesec poleg imena kot sta Valentino Kanzyani in Marko Nastić.

Zato, da se je celoten dogodek končal v dobrem vzdušju je poskrbel Alessio, ki je nastopil ob petih in pol in zaključil ob zaprtju kluba.

Čeprav ostajam mnenja, da bi SDJF InTheCity moral biti izpeljan med Rumeno nočjo, kjer ima tam tradicijo, je bil tudi v taki obliki uspešno izpeljan. Ljudi še zdaleč ni bilo toliko, kot bi jih bilo, če bi se dogodek odvil v sklopu Rumene noči, pa vendar je bilo vzdušje prijetno, piko na i pa je dodala odlična glasba tako na Bonifiki kot v Ambasadi. Obvezno pa moram pohvaliti pripravo prostora na Bonifiki, ki je bil odlično ozvočen in prav tako dobro osvetljen.

Še galerija:

Pred nastopom glavne zvezde večera je množico segreval house DJ Dekky z ritmi dinamičnega housa, ki ga je proti koncu nastopa povlekel v progressive house, tako da je obiskovalce kluba dodobra pripravil za nadaljevanje večera v house slugu Davida Morales.

David Morales, rojen v New Yorku 21. avgusta 1961, dobitnik Grammy nagrade leta 1998 za house DJ in producenta, remixer številnih pop uspešnic in po mnenju mnogih najboljši remixer vseh časov. Na področju house glasbe in remixanja pop in celo rock uspešnic, je Morales aktiven vse od leta 1986. V vsem tem času aktivnega glasbenega delovanja je sodeloval z glasbeniki kot so Maddona, U2, Whitney Houston, Michael Jackson, Janet Jackson, Diana Ross, Jocelyn Brown in še bi lahko naštevali ter njihove uspešnice pretvoril v house uspešnice, ki so se predvajale po najboljših klubih širom sveta. Kot producent je svojo kariero začel leta 1993 z izdajo prvega albuma The Program, ki ga je izdal pod okriljem Phonogram Records-a. Po prvencu albuma The Program je izdal nekaj čisto svojih izdelkov in se bolj osredotočil na delo z velikimi imeni svetovne glasbe kot kovanje lastne kariere. Leta 1998 je z psevdonimom Morales presents The Face izdal njegov najboljši izdelek vseh časov Needin’ U, dve leti kasneje je izdal še en hit in sicer Higher, ki ga je sproduciral v sodelovanju z Albert Cabrera in vokalistko Deanna Della Cioppa, nato pa je po enajst letnem premoru, novembra 2004, na police poslal še en album, 2 Worlds Collide, album z desetimi skladbami, ki ga je izdal Ministry of Sound (MoS) pod založbo Data Records.

Poleg setov, ki jih je vrtel v klubih širom sveta, je Morales prispeval veliko število setov, ki jih v živo predstavljal na radijskih postajah skozi 90. leta. Poleg tega, da je Morales eden boljših svetovnih DJev, remixerjev in producenetov, vodi tudi svoj klub, Stereo located in Montreal (Kanada), kjer je tudi resident. Naj povem še, da se ne posveča samo bogati glasbeni karieri ampak tudi modi, saj dela kot model za italijansko znamko oblačil Iceberg Jeans.

Čeprav sem na dogodek odšel brez kakršnih koli pričakovanj, moram priznati, da sem klub v zgodnjih jutranjih urah zapustil navdušen nad njegovo glasbeno predstavo, s katero je samo potrdil številna mnenja, da je eden najboljši DJ-ev in remixerjev vseh časov. Kljub temu, da sam Morales množici ljudi ni ulival pretirano energije, saj je bil čez cel nastop precej mračne volje, je njegov set v katerem so se znašle številne uspešnice in obilo dobrih house ritmov, dodobra segrel klub in obnorel ravno pravšnje število obiskovalcev.

Škoda, da bomo ljubitelji prvovrstne elektronske glasbe zgubili tak klub kot je Ambasada Gavioli, ki je v tem času delovanja gostoval vsa največja imena svetovne elektronske kulture. Eno izmed teh imen je prav gotovo David Morales, ki je vzdušje v samem klubu večkrat pohvalil, poudaril pa je tudi dejstvo da se je vedno znova in znova z veseljem vračal v Izolo.
Za zadnji nastop, v njemu enem najljubših klubov, se je Morales resnično izkazal.

Še galerija:

Naj takoj povem, da se dogajanja v soboto nisem udeležil, malo zaradi drugih obveznosti, malo zato ker sem Morilla slišal že dvakrat. Sicer sem si po dolgem času želel slišat Aleksija in prvič v živo poslušat Niki Belucci, pa nedvomno je še veliko mojstrov elektronske glasbe, ki sem si jih želel privoščiti ta konec tedna, a žal na dveh različnih krajih ob istem času ne moreš bit.

Enigmatica, 15.8.2008

Dubifre, najbrž eden boljših producentov elektronske glasbe, ki je skupaj s Sharamom tvoril duet Deep Dish, je ime, ki ga pod nobenim pogojem nisem smel zamuditi.

Ko sem prišel v okolico kluba sem začudeno sprejel dejstvo, da je glede na dogodek in predviden line-up zelo malo ljudi. Razlog za majhen obisk je najbrž bilo vreme, ki je tisti dan bilo precej hladno in deževno, je pa potrebno priznati da je glasba Dubfireja precej težka in ne za vse sprejemljiva. Ko sem nekaj čez polnoč vstopil v prostore kluba je ta bil že dodobra napolnjen, a vzrok za tako napolnjen klub v tako zgodnjih urah je najbrž spet bilo vreme, saj se prostori čez noč niso nič kaj bolj napolnili, tako da je bilo ljudi ob jutranjih urah ravno prav.

Petkovo nočno dogajanje se je začelo ob polnoči z Ian F., ki je vrtel na glavnem plesišču vse do enih in pol. V devetdeset minutnem setu je izbiral med ritmi minimala in svežimi produkcijami new techna, ki so klub napolnili z energijo in pokazali, kaj lahko pričakujemo v nadaljevanju. Nadaljeval DJ Simi, ki je temperaturo v klubu obdržal ali jo za posameznika celo dvignil, vse dokler ni ob treh in trideset minut na glavno plesišče prišel Dubfire. Iskreno povedano, sem od njegovega nastopa in vzdušja pričakoval maksimalno. Glede njegovega nastopa nisem ostal razočaran, potrdil je svoje znanje in pokazal zakaj ga mnogi imajo za enega boljših producentov elektronske glasbe. Vzdušje na glavnem plesišču pa me nikakor ni prepričalo in zaradi tega je vse skupaj izpadlo veliko slabše. Glasba je bila nekoliko prepotiho kar posledično ljudem ni dodalo dovolj energije, zato je bila atmosfera precej mrtva.

Popolnoma drugačna zgodba se je odvijala v Priveeju, ki se je odprl šele ob enih z Andrew Techniqueom, ki je svoj set začel z dokaj umirjenimi ritmi, ki jih je samo stopnjeval in s tem ustvarjal vzdušje, ki se ga težko opiše. Za njim je sledila nemška predstavnica elektro scene Monika Kruse. Že veliko dobrega sem slišal o njej, zato sem se odločil da se bom na njen set posebno skoncentriral in moram povedati, da nikakor nisem ostal razočaran. Če je na glavnem plesišču delovala bolj zaspana atmosfera je Monika poskrbela za pravo norijo v Priveeju z mešanico minimala, techna in new techna, ki je množico dobesedno spravljalo ob glavo. Sam Privee mi je veliko ljubši, ker deluje veliko bolj domače, že zaradi veliko bolj neposrednega stika DJa z ljudmi se ustvarja posebna atmosfera, ki je Monika z svojim odličnim setom samo okrepila in priznati moram, da takega seta in takega vzdušja že dolgo nisem doživel.

Prvi dan Enigmatice mi bo ostal v zelo dobrem spominu, niti ne toliko zaradi vzdušja, če ne štejemo super vzdušja v Priveeju, ampak zaradi veliko dobre glasbe in nekaj odličnih setov.

Še galerija:

Po nekakšnem premoru, sem se po dolgem času odpravil preverit dogajanje v enega najbolj odmevnih klubov v Sloveniji, Ambasado Gavioli, kjer se je odvijala že tradicionalna rojstnodnevna zabava vsem dobro znanega Valentina Kanzyania.

Kot redni obiskovalec Summer Gatheringa sem se na zabavo odpravil z veliko mero evforije in pričakovnja, pričakoval sem tako odlični glasbi kot množico ljudi, ki klubu dodajo edinstveno vzdušje. Kar se množice ljudi tiče, moram priznati, da sem ostal kar razočaran, saj je bil klub skoraj celo noč napol prazen, kar za pretekla leta ne morem reči, saj je ponavadi dogodek klub napolnil do zadnjega kotička, če ne štejemo dogodka leta 2007, ki se je odvil na odprtem, kjer pa  je bila udeležba vseeno zelo velika.

Če me je majhno število obiskovalcev razočaralo, sigurno ne morem enako reči za glasbo, ki je bila naravnost izvrstna. Obiskovalec, ki išče dobro glasbo, ne bo na Gatheringu nikoli ostal razočaran, saj Kanzyani izbira samo najboljše in to vsako leto znova potrdi.

Na glavnem plesišču so atmosfero ustvarjali Aneuria (Jesus Loved You), Agaric (We are, Kontra-musik, Truesoul), ki je klub napolnil s tako enegrijo, kot jo že dolgo ne pomnim, Oxia(Goodlife, Kompakt, Notorious Elektro), Marc Houle(M_nus), ki se je predstavil v live izvedbi in seveda zvezda večera in slavljenec Valentino Kanzyani , lastnik založbe Jesus Loved You. Tisti, ki pa so bili željni nekoli počasnejših a še zmeraj trdih ritmov, so se lahko umaknili v privee, kjer so svoje sete predstavljali Tomy DeClerque,  F.Sonik in Ian F., kateri pripadajo založbi Jesus Loved You, poleg njih pa je svoje znanje pokazal tudi Marko Milosavljević (Recon Warriors, Traffica).

Vsak, ki je prišel na zabavo željen dobre glasbe in dobre atmosfere, mislim da ni imel razloga, da bi klub v jutranjih urah zapustil razočaran. Dobra glasba, kakršna je vsako leto prisotna na Gatheringu, naredi odlično atmosfero, tako v nabito polnem klubu kot v nekoliko bolj praznem.

Drugo leto spet!

Še galerija