Še galerija:

Model: Ana Žigante

Makeup: Marjeta Gojič

Assist: Martina Kofol

Photo: Matevž Kocjan

Preostale fotografije:

Model: Ana Žigante

Assist: Sara Pfeifer

Fotografija: Matevž Kocjan

Še ostale fotografije:

O izidu albuma boste obveščeni tudi preko moje spletne strani.

Diskoteka je doživela nekaj svetlobnih in zvočnih izboljšav, z velikm led zaslonom nad DJ kabino, z nekaj več lučmi in dodanega ozvočenja, ki poskbi za še večje tresljaje v klubu, ki se zlijo z dobrimi svetlobnimi efekti.

Osebje Fetch the Vibe-a je dobro skrbelo za goste, tudi za akreditirance in povabljene goste je bilo veliko bolje poskrbljeno, kot na zadnjih dogodkih pred zaprtjem kluba. Ni kaj, Fetch the vibe je odlično štartal, zato vsi ljubitelji elektronske glasbe (in teh nas ni malo, kar se je izkazalo na dveh razprodanih večer) upamo na obilo dobrih prireditev z obilo dobre glasbe.

Še galerija (support by www.party-san.net):

Dogajanje na plaži se je tako kot v petek pričelo pozno zjutraj a že takrat je bila plaža nabito polna in je taka ostala vse do večera, ko se je doganje ponovno preselilo na osrednji areni. Sobotno doganje v Taverni je bilo obarvano v trance ritme z Elyksirjem in
Rogerjem Shahom, ki sta ustvarila enkratno vzdušje in odvrtela odlično trance glasbo, ki te
kar zasvoji, predvem zato, ker pri nas močno primankuje take zvrsti. Na glavni areni pa je kot glavni nastopil Axwell, prednjim pa so z ritmi polnili ozračje Mike Vale, Sylvain, Shark & Jaka in Brian Cross.

Tudi v soboto se je nočno dogajanje preselilo v izolsko Ambasado, kjer je nastopil Desyn Masiello, ki je sicer imel zelo kvalitetno glasbo a precej težko poslušljivo, zaradi česar ozračje ni bilo tako pozitivno kot pretekli dan na Moniki Kruse.

Dvodnevni open air festival se je tako zaključil v znamenju zabave, dobre glasbe in velike, res velike množice ljudi, kar je za tak glasbeni festival odlična iztočnica za prihodnja leta.

Fotogalerija je tudi tokrat sestvaljena iz dogajanja na DiscoNautici in dogajanja v Ambasadi.

Še galerija:

Dogajanje se je pričelo že v petek na osrednji koprski plaži, kjer smo lahko elektro ritme poslušali že od poznega jutra pa vse do večera, ko se je dogajanje preselilo v Taverno in na osrednjo areno na Ukmarjev trg. Petkov večer v Taverni je minil bolj v Hip-Hop ritmih, glavno areno pa so množico ljudi v znamenju trdih ritmov segrevali varovanec Marko Nastića Andrew Technique, ena izmed dveh ženskih predstavnic na letošnji DiscoNautici Ide Engeberg, za totalen lom pa je poskrbel Luetzenkirchen.

Seveda da prehod iz glave arena do Taverne ne bi bil dolgočasen predvsem pa da ne bi minil tišini so skrbeli manjši odri, kot so oder Si.Mobila, InBox Open Deck in iSpace arena, kjer so se predsatvljali različni izvajalci z različnimi stili.

Po dveji uri ponoči se je dogajanje preselilo v izolsko Ambasado Gavioli, kjer je nastopila Monika Kruse, ki me je že v drugo povsem navdušila in ustvarila enkratno vzdušje v ravno prav polnem klubu.

Petek je minil v znamenju dobre glasbe in množice ljudi, za katero se je pričakovalo da bo v soboto še tolko večje.

Fotografije dogodka si lahko pogledate v galeriji, kjer so zbrane fotografije dogajanja tako na DiscoNautici kot dogajanja v Ambasadi.

Še galerija:

V tej noči pa klub ni gostil samo tujega veterana techno glasbe, pač pa tudi domačina Valentina Kanzyanija, Johannes Heil, pa je odlično dopolnil glasbo Vätha. Neglede na to, da sta njuni glasbeni zvrsti in sama interpretacija glasbe zelo različni, jih prav ta razlika poveže v odlično celoto. Heil s svojimi prodkcijami rabzija stereotipe o monotonosti techno glasbe in ji skuša dati nekaj več, v produkcije in navidez monotone ritme skuša dati sporočilo.

Sven Väth, rojen 26. oktobra 1964 v bližini Frankfurta, je od svojeih začetkov produciranja, ki segajo v leto 1982, produciral veliko različnih vrst elektronske glasbe. Med drugim je tudi soustanovitelj legendarne trance produkcijske hiše Harthouse in prvi DJ, ki je predstavljal trance produkcije. Leta 1995 je Mixmag njegova albuma Accident in Paradise uvrstil med 50 najboljši danec albumov vseh časov. Danes vodi svojo produkcijsko hišo Cocoon in istoimenski klub, Cocoon Club, v Frankfurtu.

Če se vam je zdel main floor nekoliko prepoln, ste se lahko umaknili v nekoliko bolj prazen privee, kjer pa ni bila nič bolj umirjena glasba kot na mainu. Zgoraj sta nastopila Tomy DeClerque, varovanec založne Jesus Loved You in in Španec David Sanchez.

Fetch the Vibe se je kot vedno tudi tokrat izkazal z odličnim izborom nastopajočih, ki so nas popeljali v zlata leta, dobrega techna. Ljudi je sicer za moj okus bilo nekoliko preveč, a mi to ni pokvarilo užitkov ob poslušanju odličnega techna.

Še galerija:

Že samo ime Guetta pritegne mnoge, podatek da bo nastopil v Ambasadi Gavioli, ki je že splošno znano, da bo po novem letu zaprla svoja vrata, pa pritegne še toliko večjo množico ljudi, željnih dobrih dance ritmov, ki jih na žalost na obali ne bo več moč slišati.

V klub sem tokrat vstopil precej pozno, saj sem slabi dve uri čakal na dvig gueste, a ni mi žal, saj je bil klub ob vstopu okoli dveh ponoči ravno prav poln, kasneje pa se je napolnil do zadnjega kotička. Množico je na začetku segreval DJ Dekky z melodičnimi house ritmi, ki so me, iskreno povedano, rahlo uspavali, ampak za vsakega nekaj, sem pač bolj privrženec trdih ritmov. Na mojo srečo pa je v priveeju ravno takrat nastopal Ian F., tako da sem se lahko zatekel k malo bolj minimalističnim zvokom.

Napetost se je stopnjevala in nekaj čez tretjo uro, ko je bil predviden začetek nastopa Davida Guette, se je v ozračju kar čutila napetost in vznemirjenje več tisoč glave množice, ki se je kar ozirala kdaj in od kod bo prišel glavni akter večera. V slovitem klubu sem slišal že ogromno velikih imen, ogromno zvezd, ki so bile sprejete z bučnimi vzkliki in navdušenjem, ampak takega sprejema še nisem doživel. Ljudje so kar znoreli ob prihodu Guette v kabino, vzklikali njegovo ime in vročično ploskali, skratka občutek ki te kar naježi.

Guetto sem tokrat slišal tretjič, prvič je bilo lansko leto v februarju, drugič avgusta letos v Byblosu in tretjič minulo soboto in morem poudariti, da me je tokrat najbolj navdušil, njegov sobotni nastop pa ni niti približno primerljiv z nastopom v Poreču, kjer me je kar malce razočaral. Mogoče se tukaj obveljavi dejstvo, da je slovita Ambasada Gavioli klub z edinstveno atmosfero in klub, ki ga ni mogoče nadomestit. Tokrat je vrtel tudi nekoliko tršo komercialo, kar vsaj meni osebno bolj paše in zato me je mogoče tokrat najbolj navdušil.

Kot že prej omenjeno je bil na koncu klub ravno prav poln, zahvaljujoč tudi intervenciji Policije, ki je preprečila vstop, ko je bil klub že dovolj poln. Klub so napolnili ljudje željni zabave in nore noči, veliko pa je bilo tudi takih, ki so prišli na enega izmed zadnjih dogodkov v slovitem klubu, ki se ga bojo oz. kar se ga bomo, vključno z mano, spominjali z nostalgijo in vsem bo ostal v spominu kot klub z nenadomestljivo atmosfero in nastopi DJev in producentov svetovnega kova.

Še galerija:

Ker je letos bil dogodek organiziran mogoče nekoliko bolj na hitro, a zato nič manj kvalitetno kot prejšnja leta, osebno bi lahko rekel, da celo bolje kot prejšnje izdaje, letos ni bilo tekmovanja za neuveljavljene DJe, so se pa zato predstavili mladi upi elektronske glasbe, ki se predstavljajo pod imenom Coastronica. Ozračje je nekaj čez šesto uro popoldne pričel segrevati Connecro, ki je svoje set začel z lahkim in dinamičnim minimalom, ki ga je v drugem delu seta zamenjal s tech-housem, s katerim je set tudi zaključil. Za njim je nastopil njegov rojak Andrew Smith z uvodnim progressive housom in proti koncu lahkim progressive trancom.

Za mladimi upi, oba sta doma iz obale, so nastopili že izkušeni DJi kot so Boltzmann, za njim je nastop Alexander Madness, ki je množico segreval z različnimi ritmi, od minimala pa do progessive trance, zato da se je dogajanje na prostem zaključilo v najboljšem vzdušju pa sta poskrbela F. Sonik in Tomy Declerque, ki sta tokrat imela versus.

Ob dveh ponoči se je celotno dogajanje iz Bonifike preselilo v katedralo elektronske glasbe, v Ambasado Gavioli, do koder so peljali brezplačni avtobusi v sklopu organizacije. Ko sem nekaj minut čez dve prišel v klub je na glavnem plesišču množico ljudi segreval Comrade, ki je nastopal od enih in je svoj set zaključil ob treh in pol, ko je za konzolo stopil Wehbaa, DJ, producent in remixer doma iz Sao Paola, Brazilje.

Rodolfo Wehbba, ki v svojih setih preigrava ritme techna in vseh njegovih podzvrsti, je eden najpomembnejših brazilskih predstavnikov elektronske glasbe in svetovno znan DJ. Njegove prilagodljive sposobnosti zbujajo veliko pozornosti tako pri kritikih kot pri samih poslušalcih. Njegov stil je zelo dinamičen in s svojimi sposobnostmi lahko v enem setu predstavi tako osnovni techno, kot vse njegove podzvsrti, pri čemer je značilno prehajanje iz počasnega na hiter BPM in obratno, pri tem pa v ospredje vedno postavlja dinamiko skladbe.

Kot DJ je svojo kariero pričel leta 2001, po tem ko je nekaj časa preživel v Sydneyu (Avstralija), kjer je doživel vstajo techna in se ob povratku v svojo rodno deželo resno začel ukvarjati z vrtenjem. Leta 2004 je izdal prvi album Revoltin’ pod okriljem brazilske založbe URBR. Sam album je bil razprodan v prvih treh mesecih, kar ga je vodilo do največjih odrov elektronskih dogodkov po vsej Braziliji. Njegov prvi E.P., Flapin’ my Pie Hole, je bil izdan leta 2006 pri založbi Killa Beat Rec. – Nemičja. Razprodan je bil v samo dveh mesecih, predvajali in vnašali v svoje sete pa so ga največja imena svetovne elektronske kulture in ga predstavljali množici po celem svetu, obstaja pa tudi odličen electro-minimal remix samega Kiddaz.fm’s Dave Shokha. Med drugim vodi tudi projekt imenovan Hybrid Players z Claudio I. Skupaj sta začela projekt leta 2003, ko sta samo za šalo skupaj producirala nekaj skladb, vendar projekt teče še danes. Verjetno njuna najbolj uspešna produkcija je Soul Slow, ki je dosegla lestvico TOP 6 na BeatPort-u in na lestvici ostala za en mesec poleg imena kot sta Valentino Kanzyani in Marko Nastić.

Zato, da se je celoten dogodek končal v dobrem vzdušju je poskrbel Alessio, ki je nastopil ob petih in pol in zaključil ob zaprtju kluba.

Čeprav ostajam mnenja, da bi SDJF InTheCity moral biti izpeljan med Rumeno nočjo, kjer ima tam tradicijo, je bil tudi v taki obliki uspešno izpeljan. Ljudi še zdaleč ni bilo toliko, kot bi jih bilo, če bi se dogodek odvil v sklopu Rumene noči, pa vendar je bilo vzdušje prijetno, piko na i pa je dodala odlična glasba tako na Bonifiki kot v Ambasadi. Obvezno pa moram pohvaliti pripravo prostora na Bonifiki, ki je bil odlično ozvočen in prav tako dobro osvetljen.

Še galerija: