Ker je letos bil dogodek organiziran mogoče nekoliko bolj na hitro, a zato nič manj kvalitetno kot prejšnja leta, osebno bi lahko rekel, da celo bolje kot prejšnje izdaje, letos ni bilo tekmovanja za neuveljavljene DJe, so se pa zato predstavili mladi upi elektronske glasbe, ki se predstavljajo pod imenom Coastronica. Ozračje je nekaj čez šesto uro popoldne pričel segrevati Connecro, ki je svoje set začel z lahkim in dinamičnim minimalom, ki ga je v drugem delu seta zamenjal s tech-housem, s katerim je set tudi zaključil. Za njim je nastopil njegov rojak Andrew Smith z uvodnim progressive housom in proti koncu lahkim progressive trancom.

Za mladimi upi, oba sta doma iz obale, so nastopili že izkušeni DJi kot so Boltzmann, za njim je nastop Alexander Madness, ki je množico segreval z različnimi ritmi, od minimala pa do progessive trance, zato da se je dogajanje na prostem zaključilo v najboljšem vzdušju pa sta poskrbela F. Sonik in Tomy Declerque, ki sta tokrat imela versus.

Ob dveh ponoči se je celotno dogajanje iz Bonifike preselilo v katedralo elektronske glasbe, v Ambasado Gavioli, do koder so peljali brezplačni avtobusi v sklopu organizacije. Ko sem nekaj minut čez dve prišel v klub je na glavnem plesišču množico ljudi segreval Comrade, ki je nastopal od enih in je svoj set zaključil ob treh in pol, ko je za konzolo stopil Wehbaa, DJ, producent in remixer doma iz Sao Paola, Brazilje.

Rodolfo Wehbba, ki v svojih setih preigrava ritme techna in vseh njegovih podzvrsti, je eden najpomembnejših brazilskih predstavnikov elektronske glasbe in svetovno znan DJ. Njegove prilagodljive sposobnosti zbujajo veliko pozornosti tako pri kritikih kot pri samih poslušalcih. Njegov stil je zelo dinamičen in s svojimi sposobnostmi lahko v enem setu predstavi tako osnovni techno, kot vse njegove podzvsrti, pri čemer je značilno prehajanje iz počasnega na hiter BPM in obratno, pri tem pa v ospredje vedno postavlja dinamiko skladbe.

Kot DJ je svojo kariero pričel leta 2001, po tem ko je nekaj časa preživel v Sydneyu (Avstralija), kjer je doživel vstajo techna in se ob povratku v svojo rodno deželo resno začel ukvarjati z vrtenjem. Leta 2004 je izdal prvi album Revoltin’ pod okriljem brazilske založbe URBR. Sam album je bil razprodan v prvih treh mesecih, kar ga je vodilo do največjih odrov elektronskih dogodkov po vsej Braziliji. Njegov prvi E.P., Flapin’ my Pie Hole, je bil izdan leta 2006 pri založbi Killa Beat Rec. – Nemičja. Razprodan je bil v samo dveh mesecih, predvajali in vnašali v svoje sete pa so ga največja imena svetovne elektronske kulture in ga predstavljali množici po celem svetu, obstaja pa tudi odličen electro-minimal remix samega Kiddaz.fm’s Dave Shokha. Med drugim vodi tudi projekt imenovan Hybrid Players z Claudio I. Skupaj sta začela projekt leta 2003, ko sta samo za šalo skupaj producirala nekaj skladb, vendar projekt teče še danes. Verjetno njuna najbolj uspešna produkcija je Soul Slow, ki je dosegla lestvico TOP 6 na BeatPort-u in na lestvici ostala za en mesec poleg imena kot sta Valentino Kanzyani in Marko Nastić.

Zato, da se je celoten dogodek končal v dobrem vzdušju je poskrbel Alessio, ki je nastopil ob petih in pol in zaključil ob zaprtju kluba.

Čeprav ostajam mnenja, da bi SDJF InTheCity moral biti izpeljan med Rumeno nočjo, kjer ima tam tradicijo, je bil tudi v taki obliki uspešno izpeljan. Ljudi še zdaleč ni bilo toliko, kot bi jih bilo, če bi se dogodek odvil v sklopu Rumene noči, pa vendar je bilo vzdušje prijetno, piko na i pa je dodala odlična glasba tako na Bonifiki kot v Ambasadi. Obvezno pa moram pohvaliti pripravo prostora na Bonifiki, ki je bil odlično ozvočen in prav tako dobro osvetljen.

Še galerija: